Cilji in kompetence

Program omogoča, da študenti in študentke temeljne jezikovne in kulturne kompetence nadgradijo s prevodoslovnimi in prevodnimi. Diplomanti in diplomantke tako iz pisne, govorne ali multimedialne predloge lahko izdelajo pisni, govorni ali multimedialni tekst, ki v ciljnem jeziku (slovenščini, angleščini in nemščini) oz. kulturi izpolnjuje zastavljeni cilj. Magistrice oz. magistri pridobijo visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; so sposobni lektorirati in preoblikovati besedila za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni so za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; pridobijo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Magistrski program tako prevajalke in prevajalce usposobi za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela.

Obenem bo program zagotavljal visoke kompetence s področja teoretičnih prevodoslovnih vsebin tako, da bo magistrom oz. magistricam omogočal lastno razumevanje teoretičnih principov in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki prevajalci oz. prevajalke soočali pri svojem delu.

Splošne kompetence

V skladu z dublinskimi deskriptorji bo magistrski naziv podeljen študentom in študentkam, ki bodo:

  • izkazali, poglobili in utrdili znanje in razumevanje, ki izhaja iz védenj, pridobljenih na prvi stopnji, ter s pomočjo tega znanja in razumevanja izoblikovali osnovo, na kateri je mogoče izvirno izoblikovati in/ali uporabiti nove zamisli predvsem v raziskovalnem okolju;
  • znali uporabiti svoje znanje in vedenje ter svoje sposobnosti reševanja problemov v novih in neznanih razmerah v širših (ali multidisciplinarnih) kontekstih, povezanih z njihovim področjem študija;
  • sposobni povezovati znanje, obvladovati kompleksno problematiko in presojati na osnovi nepopolnih ali omejenih informacij, in to tako, da bodo njihovi zaključki vključevali razmislek o družbenih in etičnih odgovornostih, povezanih z uporabo njihovih znanj in presoj;
  • znali jasno in nepristransko posredovati svoje zaključke, doseženo znanje in utemeljitve tako specialistom kot tudi nepoznavalcem;
  • znali uporabiti sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;
  • znali v svoji stroki delovati samostojno in v skupini;
  • se znali učiti, tako da se bodo lahko nadalje samostojno strokovno izpopolnjevali.

Predmetnospecifične kompetence

Predmetnospecifične kompetence so izoblikovane v skladu s kompetencami, ki jih je določila skupina strokovnjakov pri Evropski komisiji, zadolžena za uveljavitev evropskega magistrskega študija iz prevajanja (http://ec.europa.eu/dgs/translation/external_relations/universities/master_en.htm ). Posamezni tipi kompetenc so med seboj tesno povezani in prepleteni, zato bi nekatere opise lahko našteli pri vseh poglavitnih tipih kompetenc (npr. sposobnost sprejemanja razumnih odločitev).

TIP KOMPETENCE

DEFINICIJE IN RAZLAGE

KOMPETENCA PREVODNE DEJAVNOSTI

PRODUKTIVNA razsežnost

- sposobnost tvorjenja in izoblikovanja prevoda, ki bo zadostil zahtevam naročnika, tj. bo v skladu s prevodnim skoposom in bo prilagojen prevodni situaciji;

- sposobnost določitve prevodnih strategij, uporabljenih v ciljnem besedilu;

- sposobnost določitve svojih prevodnih težav in sposobnost primernega reševanja teh težav;

- sposobnost utemeljevanja svojih prevodnih odločitev;

- sposobnost pravilne uporabe strokovnega metajezika (pri razlagi svojega dela, prevodnih strategij in odločitev);

- sposobnost pregleda in revizije prevoda (poznavanje tehnik in strategij lektoriranja in revizije);

- sposobnost vzpostavitve kontrole kvalitete svojega dela.

 

PROFESIONALNA razsežnost

- zavedanje družbene vloge prevajalca;

- odzivnost na zahteve trga in specifičnih delodajalcev;

- sposobnost pravilnega odzivanja in ravnanja s (potencialnimi) naročniki;

- sposobnost pogajanja z naročniki prevodov (določitev tarife, časovnega termina, pogojev dela, izstavitev računa, izoblikovanje pogodbe, dolžnosti, pravice itd.)

- sposobnost izražanja potreb, ciljev in zahtev tako naročnikov kot prejemnikov prevodov;

- sposobnost organizacije svojega časa (tudi obvladovanje stresa), dela, finančnih sredstev in nadaljnjega izobraževanja;

- sposobnost predstavitve svoje ponudbe in strokovnih prednosti;

- sposobnost spoštovanja določenih terminov, standardov kvalitete in skupinske organizacije dela;

- sposobnost sprejemanja razumnih odločitev;

- poznavanje norm in standardov, značilnih za prevodno dejavnost;

- spoštovanje profesionalne etike;

- sposobnost delovanja pod pritiskom in skupaj z drugimi strokovnjaki ali s projektnim vodjem (sposobnost plodnega sodelovanja), tudi v večjezikovnem okolju;

- sposobnost delovanja v skupini, tudi virtualni;

- sposobnost samoevalvacije (preoblikovanja svojih navad; odprtost za inovacije; skrb za visoko kvaliteto; sposobnost prilagajanja novim situacijam) in prevzemanja odgovornosti za svoje delo.

JEZIKOVNA KOMPETENCA

- sposobnost razumevanja slovničnih, leksikalnih in idiomatskih struktur ter poznavanje pravopisnih konvencij v jeziku A (maternem jeziku) in v drugih delovnih jezikh (B, C);

- sposobnost uporabe teh struktur v jeziku A in B

- občutljivost za jezikovni razvoj (predvsem pri jezikovni ustvarjalnosti)

MEDKULTURNA KOMPETENCA

(ki nastane v soočenju treh jezikov: A, B in C jezika)

SOCIOLINGVISTIČNA razsežnost

- sposobnost razpoznavanja različnih vlog in pomenov jezikovnih variant (družbenih, geografskih, zgodovinskih, slogovnih);

- sposobnost razpoznavanja pravil, ki določajo primerno interakcijo v določeni skupnosti, in sicer vključno z neverbalnimi elementi;

- sposobnost tvorjenja registra, ki je primeren za določeno situacijo, pisno ali ustno besedilo.

 

BESEDILNA razsežnost

- sposobnost razumevanja in analize besedilne makrostrukture in koherence;

- sposobnost razpoznavanja implicitnih elementov, aluzij, stereotipov in intertekstualnih elementov besedila;

- sposobnost opisa in ovrednotenja problemov, ki so vezani na razumevanje besedila, ter določitev pravilnih strategij za reševanje teh problemov;

- sposobnost povzemanja bistvenih informacij iz besedila (sposobnost sinteze);

- sposobnost izoblikovanja besedila v skladu s konvencijami določene besedilne vrste in retoričnih norm;

- sposobnost hitrega in kvalitetnega preoblikovanja, restrukturiranja, povzemanja in urejanja besedila v jezikih A in B;

- sposobnost določitve elementov in vrednot, specifičnih za izbrane kulture;

- sposobnost primerjanja in kontrastiranja kulturnih elementov in kulturnospecifičnih načinov tvorjenja besedil.

KOMPETENCA PRIDOBIVANJA PODATKOV

- sposobnost določitve svojih potreb po informacijah in dokumentaciji;

- sposobnost razvoja ustreznih strategij za uspešno iskanje po dokumentaciji in strokovni terminologiji (tudi povpraševanje pri strokovnjakih);

- sposobnost pridobivanja in oblikovanja relevantnih informacij za določeno nalogo (specifične informacije, terminologija, frazeologija);

- sposobnost izoblikovanja kriterijev za ustrezno vrednotenje dokumentov, ki so dostopni na medmrežju ali v drugih virih, tj. sposobnost izločitve nezanesljivih virov;

- sposobnost učinkovite uporabe orodij za raziskovanje (npr. terminografskih programov, elektronskih korpusov, elektronskih slovarjev);

- sposobnost arhiviranja svojih dokumentov.

TEMATSKO VSEBINSKA

KOMPETENCA

- sposobnost poiskati primerno informacijo, ki omogoča boljše razumevanje vsebine dokumenta;

- sposobnost razvoja svojih znanj in vedenj na drugih strokovnih področjih (poznavanje pojmovnega sistema, načina razmišljanja in argumentacije, načina predstavitve, specifičnega jezika stroke ipd.) (naučiti se naučiti);

- sposobnost izoblikovanja radovednega duha, ki je sposoben analize in sinteze.

JEZIKOVNOTEHNOLOŠKA KOMPETENCA

 

- sposobnost učinkovite in hitre uporabe različnih orodij za popravo besedil, izoblikovanje prevodov, terminografijo, oblikovanje strani in iskanje dokumentov (npr. pripomočki za urejanje dokumentov, črkovanje in preverjanje slovnice, pomnilniki prevodov, vzpostavitev terminoloških baz, programi za glasovno razpoznavo);

- sposobnost vzpostavitve in uporabe podatkovnih baz;

- sposobnost prilagoditve novim orodjem, tudi tistim, namenjenim medijskemu in avdiovizualnemu prevajanju;

- sposobnost izoblikovanja prevoda v različnih formatih in za različne tehnične podpore;

- poznavanje možnosti in pomankljivosti strojnega prevajanja.

RAZISKOVALNA KOMPETENCA

- sposobnost kritičnega branja in sposobnost izoblikovanja relevantnih vprašanj;

- sposobnost določitve problematike;

- sposobnost izoblikovanja relevantne bibliografije;

- sposobnost sintetiziranja strokovne literature;

- sposobnost organizacije svojega časa in raziskave;

- sposobnost interakcije (z drugimi mladimi raziskovalci, s strokovnjaki, z vodjo raziskovalnega projekta);

- organizacijska sposobnost (za pridobitev sredstev, za prijavo projekta, za vzpostavitev raziskovalnih kontaktov);

- sposobnost izoblikovanja logičnega razmišljanja, sklicevanja na druge vire, koherentne argumentacije;

- sposobnost izoblikovanja besedila v znanstvenem diskurzu (slog, citiranje), vključno s povzetkom;

- sposobnost javne predstavitve svojega raziskovalnega dela;

- poznavanje etičnih problemov, povezanih z raziskovalnim delom, ter poznavanje pravic in dolžnosti raziskovalca;

- poznavanje določenih prevodoslovnih raziskovalnih metod;

- sposobnost razlage uporabljenih pojmov;

- sposobnost uporabe določenih orodij, uporabljenih v raziskavi (npr. za vzpostavitev in analizo korpusa, za statistično analizo)

 

Dodatne predmetnospecifične kompetence so navedene v obrazcu za učni načrt za vsak predmet posebej.