Nacionalni temeljni, aplikativni in podoktorski raziskovalni projekti

Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine


VODJA: dr. D. Fišer
TRAJANJE: 01. 07. 14 - 30. 06. 17

Spletna stran in več informacij: http://nl.ijs.si/janes/ in SICRIS

Z razmahom svetovnega spleta so skokovito narasle tudi spletne vsebine, kot so blogi, forumi in družbena omrežja, ki so v zadnjih dveh desetletjih postale pomemben vir človeškega znanja za najrazličnejša področja, kot so računalništvo, ekonomija in sociologija, tako v raziskovalne kot poslovne namene. Pri obravnavi teh vsebin pa se je treba spoprijeti z jezikom spletne komunikacije, ki se zaradi družbenih in tehničnih okoliščin precej razlikuje od standardnega. Zanj je značilna raba pogovornih in tujejezičnih izrazov, nestandardne ortografije in skladnje, specifičnih okrajšav in hiter dotok novega besedišča.

Medtem ko je slovenščina z viri, metodologijo in priročniki za standardni jezik razmeroma dobro opremljena, na področju nestandardnega jezika zeva globoka vrzel, saj nimamo niti reprezentativnih korpusov za študije tega segmenta jezika, ne orodij za njihovo analizo in obdelavo, prvine nestandardne slovenščine pa so prav tako komajda vključene v jezikovne opise, priročnike in pedagoško prakso. Predlagani projekt zapolnjuje to vrzel in je v slovenskem jezikoslovju že dolgo težko pričakovan, saj bo zagotovil infrastrukturo in metodologijo za analizo nestandardne slovenščine. Ti sta nujni za izdelavo sodobnih leksikografskih, normativnih in pedagoških priročnikov, ki brez podatkov o dejanski jezikovni rabi ni mogoča. Jezikovne modele, ki so dovolj robustni za obdelavo nestandardne slovenščine, potrebujemo tudi za procesiranje spletnih besedil. Predlagana raziskava s kombinacijo najsodobnejših korpusnih metod in metod s področja računalniškega jezikoslovja prva omogoča celovit vpogled v segment jezika, ki se hitro spreminja, dobiva vse pomembnejšo vlogo na vseh področjih našega udejstvovanja ter je bil doslej iz različnih razlogov zanemarjan.


V projektu bomo zgradili obsežen korpus internetne slovenščine, zgradili slovar nestandardnih besednih oblik in na podlagi obsežne jezikoslovne analize razvili metode za izboljšanje avtomatskega procesiranja nestandardne slovenščine. Korpus bo vseboval tvite, bloge, forume in komentarje na novice in članke v Wikipediji, torej najpomembnejše zvrsti besedil, ki jih uporabniki ustvarjajo na spletu. Korpus bo jezikoslovno označen na več ravneh in prosto dostopen preko zmogljivih konkordančnikov, zato bo dobrodošel za teoretično in uporabno jezikoslovje. Na osnovi korpusa bomo izvedli vrsto jezikoslovnih raziskav, in sicer primerjavo nestandardne slovenščine s pisnim standardom in govorom, študijo žaljivega govora na spletu, poglobljeni analizi večbesednih zvez in terminologije v spletnih besedilih ter identifikacije pomenskih premikov besed. Rezultat projekta bosta tudi dve podatkovni množici (manjši ročno označen korpus in leksikalna baza nestandardnih besednih oblik), s pomočjo katerih bomo razvili metode za izboljšanje avtomatskega procesiranja nestandardne slovenščine in spletni slovar nestandardne slovenščine, ki bo namenjen učiteljem, učencem, jezikoslovcem, leksikografom in širši zainteresirani javnosti. Ob zaključku projekta bodo razviti jezikovni viri ponujeni v odprt dostop pod licenco Creative Commons, razvita orodja za označevanje bomo vključili v spletne delotoke, razvili pa bomo tudi prototipni sistem za kontinuirano gradnjo spremljevalnega korpusa. Viri, delotoki in platforma spremljevalnega korpusa se bodo po zaključku projekta predvidoma prenesli in vzdrževali v okviru slovenske raziskovalne infrastrukture CLARIN.
Razviti viri, orodja in metode bodo tako omogočili prenos znanj na vsa področja, ki uporabljajo spletne vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki. S tem bomo pomagali zmanjšati e-izključenost govorcev, ki so pogosto priklenjeni na tujejezične aplikacije, slovenščini pa omogočili boljšo funkcionalnost in razvoj v digitalni dobi. Glede na to, da bo metodologija izgradnje virov in orodij jezikovno neodvisna, bodo pristopi uporabni tudi za sorodne jezike, ki tovrstnih virov in orodij še nimajo, kar bo rezultatom dalo pomembno večjezično razsežnost.

SLOVENSKA ZNANOST GRE V SVET

Angleški prevodi slovenskih znanstvenih del

Vodji: dr. D. Fišer, N. Briški

Zunanji vir: http://znanost.metinalista.si/slovenska-znanost-po-anglesko/

Znanost bi morala navdihovati ljudi, so prepričani na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Zato so v sodelovanju z Zavodom za osebe širokih pogledov in aktivnega duha Metina listazačeli razvijati model sodelovanja strokovnjakov z različnih področij, prevajalcev in medijev. S prevodi poljudnoznanstvenih člankov želijo slovenskim raziskovalnim ustanovam omogočiti večjo mednarodno prepoznavnost.

Cilji projekta

Pobudnici projekta Slovenska znanost gre v svet docentka s prevajalstva na FF Darja Fišer ter soustanoviteljica, urednica in novinarka medijske mreže Metina lista Nataša Briški zaznavata dva ključna problema, zaradi katerih slovenska znanost doma in na tujem ni bolj odmevna. »Večina vrhunskih znanstvenih rezultatov pri nas ostaja na straneh strogo predpisanih, zapletenih in suhoparnih znanstvenih prispevkov, ki so namenjeni le ozkemu krogu akademskih bralcev s tistega področja,« pravi Darja Fišer, poleg tega pa ocenjuje, da je zavedanje o pomenu komuniciranja s širšo javnostjo in kakovostni ponudbi vsebin mednarodnemu občinstvu med raziskovalci na precej nizki ravni. »Zaznavamo pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja s področja komuniciranja in javnih občil, ki bi to vlogo lahko ustrezno prevzela.« Tudi zato je slovenska znanost v domači in tuji javnosti premalo poznana in cenjena ter po krivici odrinjena na rob javnega diskurza, sklepa. S projektom Slovenska znanost gre v svet želijo povezati avtorje znanstvenih besedil, medije in prevajalce ter tako vzpostaviti model, po katerem bodo slovenski raziskovalni dosežki bolj dostopni tudi v drugih oblikah, namenjenih zainteresirani splošni javnosti, tako v informativne in izobraževalne namene kot tudi za obveščanje, kako je porabljen javni denar.

Projektni partnerji

Projekt Slovenska znanost gre v svet se sofinancira iz 2. Javnega razpisa za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Operacijo delno financira Evropski socialni sklad, poteka pa v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Z Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki od leta 1997 izobražuje in uri prevajalce in tolmače, sodelujejo tri leta aktivni spletni portal Metina lista, Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede, partner projekta pa je tudi podjetje Spletni asistent. Doc. dr. Darja Fišer je vodja in koordinatorka projekta, Nataša Briški mentorira pripravo novinarskih besedil, urednikuje besedila in jih integrira na splet, predstojnik Oddelka za prevajalstvo izr. prof. dr. David Limon mentorira prevajanje v angleščino in prilagoditev besedil za mednarodno občinstvo, red. prof. dr. Monika Kalin Golob s Katedre za novinarstvo FDV pa mentorira ustvarjanje in prilagoditev slovenskih besedil za domače občinstvo.

Za prevajanje so izbrali devet uspešnih magistrskih študentk in študentov študija angleščine, ki bodo v petih mesecih prevedli sto besedil. To ni le priložnost za praktično usposabljanje za delo, temveč tudi vidna referenca za lažje iskanje zaposlitve. Sodeluje še študentka Novinarskih študij na FDV, ki poroča o projektu in sodelujočih. Pridobljene izkušnje bodo pomagale tudi pedagoškim mentorjem študentov, in sicer pri posodabljanju študijskih vsebin.

Za boljše razumevanje in promocijo znanosti

Metina lista – spletni portal, ki ga mesečno obišče 50.000 bralcev kolumen, komentarjev in analiz ter poslušalcev dveh podcastov – ima podstran Meta znanost s poljudnoznanstvenimi besedili z raznovrstnih področij. »Dosedanje aktivnosti želimo nadgraditi tudi s prevajanjem tekstov v angleščino in tako učinkoviteje pomagati pri odmevnosti slovenskih znanstvenih dosežkov onstran meja,« pravi urednica Nataša Briški. Cilj projekta Slovenska znanost gre v svet je namreč popularizacija slovenske znanosti s poljudnejšo razlago kompleksnih znanstvenih vprašanj in povečanjem branosti poljudnoznanstvenih besedil slovenskih znanstvenic in znanstvenikov v tujini. »To bomo dosegli z razvojem sodobnega spletnega portala, na katerem bomo v slovenščini in angleščini objavljali raziskovalne dosežke slovenskih znanstvenikov s področja naravoslovja, tehnike, medicine, biotehnike, družboslovja, humanistike in interdisciplinarnih raziskav na način, ki bo dostopen in privlačen za laične bralce.«

Z razvitim modelom za komuniciranje ustrezno prilagojenih znanstvenih vsebin v slovenščini in angleščini želijo zgraditi most med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami ter širšim domačim in tujim občinstvom, še dodajajo snovalci projekta, ki se je zagnal marca, študenti pa so že prevedli osebne izkaznice piscev in spletno stran medija Metina lista ter osem člankov.