Slovenski jezik in družba

Število kreditnih točk: 6
Število kontaktnih ur: 60
Oblika: P, S

Nosilec

red. prof. dr. Vojko Gorjanc

Opis predmeta

Cilji in kompetence

  • Sposobnosti razumevanja in analiziranja besedilnih komunikacijskih procesov v družbi in komunikacijskih konvencij.
  • Sposobnosti razumevanja soodvisnosti delovanja besedil od civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta.
  • Sposobnosti opazovanja in opisovanja razmerja med jezikom in družbo.
  • Sposobnosti opazovanja, opisovanja in vrednotenje besedil z vidika njihove družbene funkcije.
  • Sposobnosti opazovanje in opisovanja jezikovne večplastnosti, regionalne in socialne stratifikacija jezika.
  • Sposobnosti prenosa teoretičnih opisov jezikovnega delovanja v prevajalsko prakso.
  • Sposobnosti samostojnega dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
  • Sposobnosti predvsem govorne in pisne komunikacije v slovenskem jeziku in argumentacije v diskurzu.

Vsebina

Z vidika slovenskega jezika in družbe bodo obravnavane teme:

Eno- in večjezične skupnosti: izbor jezika, diglosija, preklapljanje koda, mešanje koda. Vzdrževanje jezika: konkurenčnost jezikov, izguba jezika in jezikovna smrt, oživljanje jezika, razumevanje koncepta ogroženi jezik. Število jezikov in število govorcev, jeziki sveta, jezikovne skupine. Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje. Knjižni in standardni jezik, procesi standardizacije, miti o knjižnem jeziku in vprašanja prestižnosti jezikovne variante. Regionalna in socialna stratifikacija jezika. Jezik in družbeni spol, (ne)vljudnost, stereotipi. Spreminjanje jezika, razlogi za spreminjanje jezika, sledenje jezikovnim spremembam. Jezik in komunikacijske navade, razlogi za spremembo komunikacijskih navad, sledenje spremembam komunikacijskih navad. Medkulturna komunikacija in medkulturna pragmatika.

Študentje pri predmetu uzaveščajo medkulturno posredovanje z vidika tesne prepletenosti jezika in družbe, izbrane vsebine, s katerimi se srečujejo, jih senzibilizirajo v smislu razumevanja socialne in regionalne jezikovne stratifikacije, kulturnih stereotipov, komunikacijskih navad, vprašanja vljudnosti itd. Predmet opozarja na seksistične, rasistične, homofobne in druge vrste z vidika družbeno vplivne večine zaznamovanih diskurzov v slovenščini v razmerji do tovrstnih diskurzov v drugih jezikih. 

Temeljna literatura

  • A. Goddard, L. Meân Patterson, 2000: Language and Gender.London: Routledge.
  • R. A. Hudson, 1996: Sociolinguistics. Cambridge: CUP.
  • A. Vidovič Muha (ur.), 1996: Jezik in čas. Ljubljana: ZIFF, str. 15–76.
  • N. Šabec,1995: Haf pa pu. The Language of Slovene Americans. Ljubljana: ŠKUC (Studia Humanitatis), str. 39–50 in 65–184.
  • V. Požgaj Hadži, T. Balažic Bulc in V. Gorjanc (ur.), 2009: Med politiko in stvarnostjo. Ljubljana: ZZFF, str. 13–95.
  • M. Stabej, 2010: V družbi z jezikom. Ljubljana: Trojina, str. 64–126.
  • R. Kuhar, N. Kogovšek Šalamon, Ž. Humer in S. Maljevac, 2012: Obrazi homofobije. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Spletna vira:

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je vpis v prvi letnik študija študija Medjezikovno posredovanje.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

a) nastop v seminarju z izdelanim izročkom in predstavitvijo izbrane teme; prebrano predpisano čtivo, tj. najman 7 besedil s seznama čtiva (skupaj 50 % končne ocene);

b) izpit (50 % končne ocene).

Ocenjevalna lestvica: od 6-10

Ucitelj

Vojko Gorjanc