Pravilnik o zaključku študija na Oddelku za prevajalstvo

Pravilnik je bil sprejet na sestanku sveta Oddelka za prevajalstvo dne 16. 4. 2004 in velja za generacije, ki so se vpisale v četrti letnik v šolskem letu 2004/2005 ali kasneje, in stopi v veljavo 1. oktobra 2004. Pravilnik je bil nadalje dopolnjen in sprejet na sestanku sveta Oddelka za prevajalstvo 12. 11. 2007.

Uvodne določbe

Ta pravilnik določa potek in vsebino zaključnih študijskih obveznosti, ki jih mora opraviti študent, da pridobi diplomo Oddelka za prevajalstvo. Študij na Oddelku za prevajalstvo se zaključi z zagovorom diplomskega dela, ki sestoji iz preizkusa prevajalskega oz. tolmaškega znanja in predstavitve diplomskega dela. 

Razpis tem za diplomska dela in mentorstvo

Oddelek vsako leto sprejme program tem ali področij diplomskih del za naslednje študijsko leto. Neizkoriščene teme iz prejšnjih obdobij se prenesejo. Zaželjeno je, da študent sam predlaga temo, ki bi jo rad obravnaval v svojem diplomskem delu. Program je namreč mogoče dopolnjevati ali spreminjati glede na raziskovalna področja, interese in potrebe oddelka ter glede na želje študentov ob soglasju predvidenega mentorja (oz. mentorja in somentorja).

Priporočljivo je, da študent z izpolnjenim obrazcem prijavi temo diplomskega dela in odda dispozicijo najkasneje v treh mesecih po vpisu v absolventski staž. Mentorji pri diplomskih delih so redno zaposleni pedagoški delavci Filozofske fakultete z doktoratom in učiteljskim nazivom, ki učijo na oddelku. Obrazec PRIJAVA DIPLOMSKEGA DELA.

Pregled razpoložljivih in oddanih naslovov ali tem vodi koordinator diplomskega programa.  Koordinator vodi evidenco o:

  • razpisanih nalogah v posameznem študijskem letu (po področjih in mentorjih)
  • oddanih naslovih ali temah
  • potrjenih dispozicijah ali diplomskih del in s tem o rokih za dokončanje del ter obremenitvah mentorjev dokončanih diplomskih delih.

Tema diplomskega dela je lahko s področja:

  • splošnega prevodoslovja (teoretična ali empirična tema, npr. eksperiment, anketa)
  • jezikoslovja ali besediloslovja, vključno s psiholingvistiko, sociolingvistiko in pragmatiko (kontrastivna)
  • korpusnega jezikoslovja (enojezična ali kontrastivna)
  • leksikologije ali terminologije (vključno s frazeologijo; dvojezična)
  • opisnega prevodoslovja
  • medkulturnega posredovanja književnosti
  • računalniško podprtega prevajanja
  • tolmačenja
  • podnaslavljanja
  • družbe in kulture jezika B ali jezika C v primerjavi s slovensko družbo in kulturo
  • vsebine in oblik dela EU v primerjavi s slovensko družbeno ureditvijo
  • drugo na predlog mentorja ali študenta.

Minimalni obseg diplomskega dela je 12.000 do 15.000 besed (brez priloge in seznama literature) oz. 35 do 40 strani (1 stran je 1500 znakov brez presledkov). Kadar delo vključuje izdelavo jezikovnega vira, kot so korpus, glosar, slovar, tezaver ipd., se obseg besedila diplomskega dela po dogovoru z mentorjem ustrezno zmanjša. Dodatne informacije o glosarskih diplomskih delih so objavljene tukaj.

Ko študent izbere naslov diplomskega dela, najkasneje v enem mesecu predloži mentorju dispozicijo dela. Obliko dispozicije določajo navodila o pisanju diplomskega dela. Če je dispozicija pomanjkljiva, jo mentor lahko vrne v dopolnitev ali popravek. Po potrebi pomaga študentu s konkretnimi napotki. Tema je potrjena, ko mentor (najkasneje v 14 dneh po predložitvi dispozicije) na listu za spremljanje izdelave diplomskega dela potrdi njeno sprejemljivost. Študent odda en izvod končnega besedila dispozicije koordinatorju diplomskega programa za arhiv. Če pri diplomskem delu sodeluje somentor, da študent en izvod tudi njemu. Seznam tem je študentom na voljo pri koordinatorju diplomskega programa. Če izbere študent eno od predlaganih tem, to potrdi s podpisom na razpisnem seznamu pri koordinatorju. Če predlaga svoj naslov ali ožje opredeljen naslov ene od predlaganih tem, se o tem posvetuje z mentorjem in nato o konkretnem naslovu obvesti koordinatorja. Tema naloge je veljavna 18 mesecev od dneva potrditve. Po poteku enega leta in pol (sprememba! dogovorjeno z Nike) tema ni več veljavna in jo predlagatelj lahko bodisi izloči iz seznama ali prepusti v ponoven izbor drugim študentom. Študent, ki izbrane teme ne dokonča v 18 mesecih, lahko najkasneje mesec dni pred iztekom roka pisno zaprosi mentorja za podaljšanje roka za največ šest mesecev. Če za podaljšanje ne zaprosi, naslov teme izgubi veljavnost in mora izbrati novega. V izjemnih primerih in pri utemeljenih razlogih lahko predstojnik oddelka s soglasjem mentorja odobri dodatno izredno podaljšanje roka za še šest mesecev. Tudi za to podaljšanje mora študent pisno zaprositi najkasneje mesec dni pred potekom prvega podaljšanja. Študent, ki želi zamenjati naslov diplomskega dela, o tem pisno obvesti mentorja in koordinatorja ter pri slednjem izbere nov naslov.

Pisanje in zagovor diplomskega dela

Diplomsko delo mora vsebovati naslednje dele in poglavja: 

  • naslovnico
  • kazalo
  • uvod
  • osrednji del
  • zaključek
  • vire in literaturo
  • izvleček v angleščini (približno 400 besed oz. pol strani)
  • povzetek (1000 do 1500 besed oz. 3 do 4 strani (1 stran je 1500 znakov brez presledkov ) v tujem jeziku (tj. angleščini, nemščini, francoščini ali italijanščini) oziroma v slovenščini, če je delo pisano v tujem jeziku
  • morebitne priloge (priloge so lahko tudi v drugih medijih).

Kandidat mora v diplomskem delu na zadnji strani priložiti pisno izjavo, da je njegov avtor.

Diplomsko delo naj bo napisano na papirju formata A4. Besedilo naj bo enostransko natiskano, velikost črk naj bo 12, razmik 1,5 vrstice.

Diplomsko delo na Oddelku za prevajalstvo je praviloma napisano v slovenskem jeziku. Kadar slovenščina ni materni jezik študenta ali mentorja, se študent in mentor lahko dogovorita, da študent napiše diplomsko delo v tujem jeziku. Če je diplomsko delo pisano v tujem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku (2500 do 3000 besed oz. 7 do 9 strani , pri čemer je 1 stran 1500 znakov brez presledkov). Pri pisanju diplomskega dela se študent ravna po Pravilniku za pisanje diplomskega dela, ki jih pripravi in po potrebi dopolnjuje oddelek, in po Diplomskem redu Filozofske fakultete. Za vsakršna večja odstopanja od navodil se mora študent predhodno posvetovati z mentorjem. Diplomsko delo mora biti oblikovno in jezikovno korektno.


Kandidat mora predložiti diplomsko delo v pregled mentorju in somentorju. Diplomsko delo mora biti pregledano najpozneje v dveh mesecih. Ko mentor oceni, da je diplomsko delo primerno za zagovor, ga študent odda v treh vezanih izvodih (za mentorja, drugega člana komisije za zagovor in arhiv) ali v štirih, če ima tudi somentorja, in v elektronski obliki. 

Po oddaji diplomskega dela študent pristopi k zagovoru diplomskega dela, ki sestoji iz preizkusa prevajalskega ali tolmaškega znanja z zagovorom (glej spodaj) in predstavitvijo diplomskega dela. Študent predstavi diplomsko delo pred komisijo. Datum predstavitve diplomskega dela določi mentor v sodelovanju z oddelčnim tajništvom. Predstavitev lahko poteka tudi v sklopu predavanja ali seminarja s področja, na katero diplomsko delo sodi. Tudi če poteka predstavitev samo pred komisijo, je javna.

Arhiviranje diplomskih del

Oddelek vodi seznam in arhiv dokončanih diplomskih del. Diplomska dela v vezani pisni obliki se hranijo v knjižnici, kjer so uporabnikom na voljo za ogled. Izposoja je mogoča le s pisnim soglasjem mentorja ali predstojnika oddelka. Elektronski arhiv povzetkov diplomskih del je dostopen na domači strani oddelka. Arhiv je trajen. 

Preizkus prevajalskega oz. tolmaškega znanja

Ko mentor pozitivno oceni diplomsko delo, se študent lahko prijavi na preizkus prevajalskega oz. tolmaškega znanja. Roki za prijavona zagovor diplomske naloge so določeni v Diplomskem redu Filozofske fakultete (september, november, februar, april, junij).

Preizkus prevajalskega znanja, ki traja 90 minut, obsega prevod iz jezika B v slovenščino. Besedilo je splošno oziroma se določi glede na snov, obravnavano v času študija. Prevod študentje pišejo na pole, ki jih razdeli učitelj. Pri preizkusu lahko študentje uporabljajo referenčno gradivo v kakršni koli obliki, ki si ga priskrbijo sami. S seboj lahko prinesejo tudi prenosnike in uporabljajo internet. Prepovedana pa je vsaka oblika osebne komunikacije prek elektronske pošte, klepetalnic, mobilnih telefonov ipd. Pisnemu delu preizkusa sledi ustni del. Študent lahko pristopi k ustnemu delu, le če je pozitivno opravil pisni del. Ustni del preizkusa je komisijski. Vprašanja na ustnem preizkusu lahko izhajajo iz konkretnih prevodnih odločitev kandidata pri pisnem delu preizkusa ali pa se vežejo na znanja in vedenja, ki jih je kandidat pridobil med študijem, in sicer predvsem segajo na področja:

  • kontrastivne primerjave slovenskega jezika in jezika B,
  • družbe, kulture in literature slovenskega jezika in jezika B
  • opisnega in teoretičnega prevodoslovja

Študent uspešno opravi preizkus prevajalskega znanja, če sta tako pisni kot ustni del preizkusa ocenjena pozitivno. Če izpit ni opravljen uspešno, se ponavlja v celoti.

Zaključne določbe

Ta pravilnik je bil sprejet na sestanku sveta Oddelka za prevajalstvo dne 16. 4. 2004 in začne veljati s 1. oktobrom 2004, kar pomeni, da velja za generacije, ki so se vpisale v četrti letnik v šolskem letu 2004/2005 ali kasneje. Prenovljeni pravilnik stopi v veljavo z 12. novembrom 2007.