Terminografija za prevajalske namene

Število kreditnih točk: 0
Število kontaktnih ur: 60
Oblika: predavanja

Opis predmeta

Cilji in predmetno specifične kompetence

1. Razvijanje sposobnosti razlikovanja med izrazjem s specifično referenco in ostalim (splošnim) izrazjem
2. Razvijanje terminotvorne sposobnosti v maternem jeziku skozi opazovanje terminotvornih procesov v maternem in drugih jezikih
3. Posredovanje kompetence za samostojno in metodološko utemeljeno pristopanje k večjezičnim terminografskim projektom, neodvisno od strokovnega področja

Opis vsebine

Sodobna terminološka veda. Računalniški pripomočki pri terminografiji. Načela zbiranja gradiva in gradnje korpusov za terminografske namene, metode obdelave korpusov za pridobivanje terminoloških podatkov. Standardi za zapis jezikovnih podatkov (XML, TEI). Metode avtomatskega luščenja izrazja iz korpusov.

Temeljna literatura

  • Pearson, J. (1998). Terms in Context. Amsterdam, John Benjamins.
  • Bourigault, D. in dr. (2001) Recent Advances in Computational Terminology. Amsterdam: John Benjamins.
  • Jacquemin, Chr. (2001) Spotting and Discovering Terms through Natural Language Processing. MIT Press.
  • Terminology. Periodična publikacija. Amsterdam: John Benjamins, ISSN: 0929-9971

Predvideni študijski dosežki

  • Poznavanje osnov terminološke vede in kriterijev za obravnavo specifičnih izrazov v večjezičnem kontekstu. Razumevanje posebnosti terminografije za prevajalske namene. Razumevanje prednosti računalniškega zapisa in poznavanje orodij ter razlik med njimi. Sposobnost izdelave metodološko utemeljene terminološke baze.
  • Analiza terminološkega inventarja v lastni besedilni zbirki in izdelava terminološke baze.
  • Problematičnost razmejitev med splošnim in strokovnim jezikom, jezikovnopolitični vidiki terminotvornih procesov v slovenskem prostoru.
  • Metode kvantitativne analize v jezikoslovju in prevodoslovju.
  • Razvoj jezika pod vplivom prevajalcev.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja, tutorske ure.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi oz. drugi letnik doktorskega študija prevodoslovja.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpit, seminarska naloga.

Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.

Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija.

Sestavljalec učnega načrta

doc. dr. Špela Vintar, doc. dr. Vojko Gorjanc