Raziskovalni programi

Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave


VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 01.01.09-31.12.14

Več informacij: SICRIS

Program dela obsega štiri vsebinske sklope: (1) Jezikovni viri in jezikovnotehnološka orodja, (2) Jezikovna analiza in jezikovni opisi, (3) Sociolingvistične študije ter (4) Slovenščina v procesu prevajanja in tolmačenja.

(1) V zadnjih letih je bila za slovenščino oblikovana vrsta jezikovnih virov, aktualnost pa se jim zagotavlja z dinamično nadgradnjo, prav tako pa načrtuje dodajanje novih, predvsem specializiranih. Jezikovni viri predstavljajo podlago za jezikoslovne raziskave, zanje pa potrebujemo čim več različnih analitičnih metod, zato se načrtuje razvoj vrste statističnih metod in metod strojnega učenja (gručenje in klasifikacija) kot pripomočka pri semantičnih raziskavah ter skladenjski analizi, pa tudi drugih z eksplicitnim znanjem podprtih metod računalniške obdelave besedil.
(2) Jezikovni opis temelji na sodobnih jezikovnih virih, osredotoča pa se tako na zgodovino slovenskega jezika kot na opis sinhronega stanja, in sicer tako standardne kot nestandardne slovenščine. Poleg jezikovnostemskega opisa se raziskovalno delo usmerja v analizo diskurza, tudi kontrastivno med slovenščino in hrvaščino, francoščino, italijanščino in nemščino. Analiza diskurza temelji predvsem na kontrastivni retoriki ter kritični analizi diskurza.
(3) Analiza jezikovnih politik v Republiki Sloveniji je osnova za predlog prenovljenega modela slovenske jezikovne politike, in sicer na različnih segmentih jezikovnopolitičnega delovanja, poudarjeno tudi na področjih terminološkega dela, prevajanja in tolmačenja, še posebej tolmačenja za skupnost. Poleg tradicionalno pojmovanih nosilcev in mehanizmov jezikovne politike bo vključeval širše in novejše vidike jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike (npr. jeziki na delovnem mestu, jezikovni aktivizem, osebne in družinske jezikovne politike).
(4) Za jezikovno-kulturna okolja z manjšim številom govorcev, kakršno je tudi slovensko, je ključnega pomena medjezikovni prenos prek prevoda, proces prevajanja in tolmačenja pa se je zaradi uporabe tehnologij izjemno spremenil. Študije prevodnega procesa tako nadgrajujemo z metodologijo sledenja očesnih gibov (eye-tracking), s čimer želimo nadgraditi slovensko prevodoslovje s kognitivnimi vidikih prevajanja, pri tolmačenju pa raziskave usmerjamo v spremembo tolmaškega procesa, ki ga pri konsekutivnem tolmačenju zaznamuje uporaba digitalnega peresa, pri simultanem pa tolmačenje na daljavo.

Medkulturne literarnovedne študije


VODJA: dr. T. Žigon
TRAJANJE: 01.01.14 - 31.12.18

Več informacij: SICRIS

V prihodnjih letih bomo obeležili nekaj pomembnih obletnic velikih ustvarjalcev (Goethe, Schiller, Shakespeare), pa tudi drugih pomembnih osebnosti (nobelovka Bertha von Suttner), ki so s svojimi idejami zaznamovali evropsko in svetovno misel. Tako kot so bili omenjeni gibalo idej svojega časa, tudi v svetu vse intenzivnejših izmenjav med kulturami in posamezniki literatura in medkulturne literarnovedne študije prispevajo pomembno znanje, ki lajša medsebojno sodelovanje, povečuje mednarodno mobilnost in migracije, obenem pa prispeva k medkulturni ozaveščenosti na vseh ravneh sodobne družbe. Zavedamo se, da se mora literarna veda učinkoviteje kot tradicionalni koncepti odzvati na problematiko erozije osebnih in kolektivnih identitet v obdobju okrepljene med- in transkulturne povezanosti, značilne za začetek 21. stoletja. In prav v tem okviru je širjenje idej in diskurzov, povezanih z literaturo in kulturo (t.i. »literarna osmoza«), ter njihovo preučevanje osrednja naloga, ki si jo zastavlja raziskovalni program. Raziskovalno polje, ki ga pokriva pojem medkulturnosti, je izjemno široko, o čemer priča tudi heterogena sestava programske skupine. Raziskovalci delujejo na področjih anglistike, amerikanistike, germanistike, prevodoslovja, slavistike, slovenistike in primerjalne književnosti ter se ukvarjajo s preučevanjem literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na angleško/ameriškem in nemškem govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami. Raziskovalni program se deloma še naprej posveča preučevanju področij, ki so bila v središču pozornosti v preteklem obdobju (posredovanju literatur in kultur, literature v neposrednih medkulturnih stikih ter literarnoteoretskim raziskavam), večinoma pa se bo raziskovanje usmerilo k novim znanstvenim vprašanjem kakor tudi reinterpretaciji v luči novih dognanj. Raziskave bodo umeščene v sodoben družbeno-ekonomski in znanstveni kontekst, v katerem se težišče raziskovanja na globalni ravni vedno bolj premika iz centra na periferijo k novim jezikom, državam in kulturam, tako v svetovnem merilu (iz Evrope v druge svetovne regije) kot tudi znotraj Evrope. Raziskave se usmerjajo na pet temeljnih področij: 1) literarnoteoretski diskurz (medkulturna hermenevtika, fenomenološke teorije, imagologija); 2) analiza literarnega polja (analiza kontekstov in literarnih konvencij, literarno-historični vidiki, recepcija, literature v neposrednih interkulturnih ter transkulturnih stikih, kanonizacija); 3) narativi tujega/drugega in lastnega ter estetika/poetika tujega; 4) prevajanje kot medkulturno posredovanje in prevajanje perifernih književnosti v slovenščino (posredni prevodi, vloga centralnih jezikov, kulturne specifike); 5) didaktika in razvijanje medkulturnih in bralnih kompetenc (raziskovanje književnosti kot polivalentnega fenomena, ki se dotika perečih družbenih vprašanj, uzaveščanje problematike, empirične analize recepcije tuje književnosti).

 

Zaposleni na Oddelku sodelujemo tudi na številnih drugih raziskovalnih programih in projektih. Podatki o raziskovalni dejanosti članov oddelka so na voljo na spletnih straneh http://sicris.izum.si.