Humanistika in družboslovje: Prevodoslovje (DR)

Raziskovanje in razumevanje teoretičnega ozadja prevajalskega in tolmaškega dela, potrebnih znanj in sposobnosti za to delo, njegove vpetosti v vsakokratno družbeno dogajanje in razmere je bistvenega pomena za razvoj raziskovalnega področja prevodoslovja v slovenskem prostoru, posledično pa tudi za kakovostno usposobljanje prevajalcev in tolmačev. Doktorski študij prevodoslovja v okviru doktorskega programa Humanistika in družboslovje je preplet obveznih prevodoslovnih teoretičnih in metodoloških predmetov ter vrste izbirnih vsebin, ki pokrivajo različna področja teoretičnega, opisnega in uporabnega prevodoslovja in se osredotočajo tudi na problematiko medkulturne komunikacije, literarne izmenjave ter na besediloslovje in analizo diskurza, kontrastivno analizo, leksikologijo in terminologijo. Pomemben segment izbirnih vsebin tvorijo tudi seminarji s področja jezikovnih tehnologij: od korpusnega jezikoslovja, računalniške leksikografije in terminografije do računalniške analize naravnih jezikov.

Doktorski študijski program iz prevodoslovja je zastavljen tako, da ni namenjen zgolj prevajalcem, pač pa tudi tistim, ki se ukvarjajo ali srečujejo s prevajanjem tudi v drugačnih vlogah (na kakršnem koli področju medkulturnih in medjezikovnih stikov kot organizatorji ali izvajalci dejavnosti, ki uporabljajo storitve prevajalcev in tako ustvarjajo pogoje za njihovo delo, uredniki v založbah, osebe, ki se ukvarjajo z javnimi mediji ali delajo na področju stikov z javnostmi itd.). Nenazadnje pa je program namenjen tudi usposabljanju znanstvenih in raziskovalnih kadrov, ki bodo skrbeli za izvajanje študijskih programov prevajalstva in s svojim raziskovalnim delom skrbeli, da bo program aktualen in relevanten ter akademsko primerljiv s podobnim študijem v tujini.

Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Eno izmed področij skupnega doktorskega študijskega programa je tudi Prevodoslovje. Tako kot pri ostalih področjih je tudi študijski program na področju Prevodoslovje sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Študent na področju Prevodoslovje vpiše dva temeljna predmeta (2 x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2 x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Raziskovalne metode v prevodoslovju in Teorije prevajanja zahodnega sveta omogočata študentom poglobljeno razumevanje različnih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem področju. Oba predmeta prispevata k vzpostavitvi nujne kritične distance do različnih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na možnosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se določa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata in povezana s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitični znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v določilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s čimer dobi kandidat možnost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja različnih raziskovalnih praks. Največji delež doktorskega študija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splošne in predmetnospecifične kompetence, predpisane s programom in učnimi načrti.

Doktorski študij iz prevodoslovja je bil prvi doktorski program na Univerzi v Ljubljani, izoblikovan po bolonjskih smernicah. Potrjen je bil leta 2006. Leta 2009 se je prevodoslovje pridružilo skupnemu doktorskemu programu Humanistika in družboslovje. Od leta 2007 sta v okviru programa doktorirala dva kandidata.

Profil študentov:

2006/2007: 6 študentov (2 magistra, 4 diplomantov), dva študenta sta bila iz tujine (s Hrvaške in Španije)

2007/2008: 13 študentov (1 magister, 12 diplomantov), študenti so diplomanti Filozofske fakultete UL (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, makedonščina, srbohrvaščina, pedagogika, japonistika), Ekonomske fakultete, Univerze v Trstu (prevajalstvo)

2008/2009: 11 študentov (1 magister, 10 diplomantov), en študent iz tujine

2009/2010: 12 študentov (2 magistra, 10 diplomantov), dva študenta sta diplomirala v tujini, polovica študentov je diplomantov Oddelka za prevajalstvo

2010/2011: 2 študenta, oba nova bolonjska magistra tolmačenja

Koordinatorica za področje Prevodoslovja

red. prof. dr. Nike K. Pokorn

Več